Duša Naša Album

Album – 2019 (11 kandzune, 39 minute 21 sekonde)

01 - Kako je lipo hoditi (trad.)

01 - Kako je lipo hoditi (trad.)

Se more reč ke “Kako je lipo hoditi” je in našihi gradi, di se govore na-našo. Ova kandzuna povida do puta ke su činil naše stare čeljade ke su prol “usri mora” za rivat di je naša zemblja, za počmet jena novi život. Ova versijuna je ona tradicionala ke je se semaj kandala di su naše mista.

Riče
Kako je lipo hoditi,
usri mora.

A usri mora je,
je na put.

A sve ko je poša,
je zgubija.

Je poša vlah moj,
je dobija!

Kako je lipo hoditi,
usri mora!

Zahualimo

Riče: Tradicjonale
Muzika: Tradicjonala

Marco Blascetta: Buzuki-Vuča
Liza Szucsich: Vuča

02 - Kako je lipo hoditi

02 - Kako je lipo hoditi
Na ove godišta KroaTarantata su sprvendal smišat riče na-našo s kulturom (oš s muzikom) taljanu. Di je ova versijuna do “Kako je lipo hoditi” tešt oš melodija jesu one tradicionale, ma ritm je oni ke se igra semaj di su fešte dol Italije: tarantela, saltarel oš pizika.
Riče
Kako je lipo hot, kako je lipo hot, kako je lipo hoditi,
usri mora.

A usri mora je, a usri mora je, a usri mora je,
je na put.

A sve ko je poša, a sve ko je poša, a sve ko je poša,
je zgubija.

Je poša vlah moj, je poša vlah moj, je poša vlah moj,
je dobija!

Kako je lipo hot, kako je lipo hot, kako jelipo hoditi,
usri mora.

Zahualimo

Riče: Tradicjonale
Muzika: KroaTarantata

Francesca Sammartino: Vuča
Giulia Sammartino: Vuča
Gianluca Miletti: Tamburel – Vuča
Simone Sammartino: Bufu
David De Leo: Kitara
Martina Blascetta: Flaut
Lorenzo Blascetta: Fizarmonika – Vuča
Stefano Blascetta: Bas
Marco Blascetta: Kitara – Vuča

03 - Duša našoga grada

03 - Duša našoga grada
“Duša našoga grada” je prva kandzuna inedita do grupa oš je bila pišena do tešta poezije “Jena brižna duša” Rocca Giorgette. Što je “duša našoga grada”? Di je tešt, “duša” je jena funda, Fundzumela, ke se nahodaše zdola Mundimitra, di divojke gredahu na vodo oš dičalje hi gredahu prehtat. Zašto “brižna”? Erke danas nikor ju dopera več oš je se štrujila. “Duša našoga grada” more bit pur naš jezik: si nikor ga dopera več, more umbrit. ”Nako ne more bit, mi to nimamo tit”, mi mamo čuvat našu dušu. Za to ova kandzuna je dala ispiracijunu za ime albuma, “Duša Naša”.
Riče
Duša našoga grada do glogi je čuvana.
Jo, za po na vodo kak mam čini ja?

Do koko bovata si me čila bit
sa do tvojoga neba zvizde moreš vit.

Duša naša, vodu tvoju zmije piju sa.
Jo, za po na vodo se čuda strašim ja!

Čičine vode si me čila pit,
korito spič se ne more vit.
Nako brižna, zabjena oš mela,
ostan živa moja lipa FUNDZUMELA!

Nako ne more bit…
Mi to nimamo tit…

Nako brižna, oš mela,
ostan živa moja lipa FUNDZUMELA!

Zahualimo

Riče iz poezije “Jena brižna duša”, Rocco Giorgetta
Muzika: KroaTarantata

Francesca Sammartino: Vuča
Giulia Sammartino: Vuča
Gianluca Miletti: Tamburel
Simone Sammartino: Bufu
David De Leo: Kitara
Martina Blascetta: Flaut
Lorenzo Blascetta: Fizarmonika – Vuča
Stefano Blascetta: Bas
Marco Blascetta: Kitara – Buzuki – Vuča
Nikola Zeichmann: Vijolin
Andreas Karall: Perkusijune

04 - Oj, Jelena

04 - Oj, Jelena
“Oj, Jelena” je na rija ke KroaTarantata su til činit čeljadi iz Gradišča, za hi hualit za ovi dugi oš feram kondze ke hi veže. Di je ova versijuna na misto tamburice jesu tamburel, fizarmonika oš bufu, ke daju ritm do tarantele.
Riče
Oj, Jelena, Jelena, jabuka zelena.
Pod njom rasla, pod njom rasla trava, ditelina.

Nju je žela Jelena, gizdava divojka.
Zlatnim srpom, zlatnim srpom, bijelimi rukami.

Ča j’ nažela Jelena sve pred konje vrže.
Jite, pijte, jite, pijte, moga braca konji. 

Zutra ćemo daleko, daleko putovat.
Novu cestu, novu cestu, po moju nevestu.

Zahualimo

Riče iz kandzune “Oj Jelena,Jelena, jabuka zelena” iz Gradišče
Muzika: Tradicjonale iz Gradisče – KroaTarantata

Francesca Sammartino: Vuča
Giulia Sammartino: Vuča
Gianluca Miletti: Tamburel – Vuča
Simone Sammartino: Bufu
David De Leo: Kitara
Martina Blascetta: Flaut
Lorenzo Blascetta: Fizarmonika – Vuča
Stefano Blascetta: Bas
Marco Blascetta: Kitara – Vuča

05 - Divojkica

05 - Divojkica
“Divojkica” se ne kanda samo na Filič, na Kruč oš u Mundimitar, pur di su druge grada di se govore kroat oš in Kroacija. Se ne nade kada oš zašto ova kandzuna je rivala oš je se počmela kandat pur ode. Govore do jene divojke ke je zgubila cita erke je zaspala, za to je mu rekla stvare grube oš je mu bijala maldicijune.
Riče
Divojkica ka cvitja si brala
pa si zaspala.

Ustan, ustan, divojkica!
Što si zaspala?

E ka cita je ti sa ženija!
Ti si zaspala?

Neka se ženi, neka se ženi!
Neka mu bide blago zlo!

Vedro nebo,
vedro nebo je zagrmilo
pa je ga ubilo!

Crna zemlja,
crna zemlja je raspucala
pa je ga zgorila!

Zahualimo

Riče: Tradicjonale
Muzika: Tradicjonala – KroaTarantata

Giulia Sammartino: Vuča
Gianluca Miletti: Vuča
Stefano Blascetta: Slide guitar
Marco Blascetta: Kitara

06 - Lipa Mara

06 - Lipa Mara
Lipa Mara je kandzuna veče stara oš veče poznajena do tradicijune muzikale na-našo. 

Iz tešta do kandzune, izadje vane ime Ivana Karloviča, jena kralj kroati ke je živija proprija kada “naše stare” su ušl iz one bane mora.

Ivan Karlovič biše jena kraljič ke sve čeljade poznajahu oš sve divojke hočahu pozarkom s njime. Je samo jena divojka ke on hoče oš ne more ju imat, Mara, lipa Mara. Ivan misli jena mod za orat Maru oš se činit poznat do nje, nak rijuši ju imat za tri noče oš tri dana, na jenu ravnicu napri mora, di su ba pol nabrat ružice. Dop ke je ju ima, Ivan pri ju ostane, pa ju prisedže kada znade ke ona čeka jena dite do njega.

Ova je versijuna “tammurriata”.

Riče
Lipa Mara, homo u ružice.
Neču ke neču, se strašim do Karloviče!

Prvu ružicu ke se ju nabrala
se ju ponila nasri nambri moru.

Kako se šuši ružica nambri moru,
nako se šuši srce Ivanjolu.

Sestre ti nosu mbriže na rukave,
bratja ti nosu perja na klobuke.

Šurle noge, bičve tafatane,
sestre ti nosu mbriže na rukave.
Sestre ti nosu mbriže na rukave,
bratja ti nosu perja na klobuke.

Zahvalnice
Riče: Tradicjonale
Muzika: KroaTarantata

Francesca Sammartino: Vuča
Giulia Sammartino: Vuča
Gianluca Miletti: Tamora – Vuča
Simone Sammartino: Bufu
David De Leo: Kitara 
Martina Blascetta: Flaut
Lorenzo Blascetta: Fizarmonika
Stefano Blascetta: Bas
Marco Blascetta: Kitara

07 - Lipa divojka rodna

07 - Lipa divojka rodna

“Lipa divojka rodna” je jena kandzuna tradicijonala na-našo, ke, se misli, grede iz Kruča.
Se ne nade kako oš iz di je dola, samo se razumi ke je na mod za hualit žene oš za šalit taljane ke “nimaju nišče, samo babušiške”.

Riče
Lipa divojka rodna, dami na mala vode,
dami na mala vode, dami na mala vode.

Vodu ti ne moram dat, ka ma tuča brat,
vodu ti ne moram dat, ka ma tuča brat.

Sam siromah, sam siromah,
sam siromah, sam ja.

Lipa divojka rodna, dami na mala vode,
da mi na mala vode, dami na mala vode.

Vodu sam ti dala. Torko lipa huala!
vodu sam ti dala. Torko lipa huala!

Ja sam ti dala, ja sam ti dala,
ja sam ti dala, sam ja.

Taljan nima nišče, sama babušiške,
Taljan nima nišče, sama babušiške.

Taljan nima kruh, sama kukuruc,
Taljan nima kruh, sama kukuruc.

Sam siromah, sam siromah,
sam siromah, sam ja.

Zahualimo

Riče: Tradicjonale
Muzika: Tradicjonala – KroaTarantata

Francesca Sammartino: Vuča
Giulia Sammartino: Vuča
Gianluca Miletti: Tamburel – Kaštanjole – Vuča
Simone Sammartino: Bufu
David De Leo: Kitara
Martina Blascetta: Flaut
Lorenzo Blascetta: Fizarmonika – Vuča
Marco Blascetta: Kitara – Vuča
Christian De Lellis: Bas

08 - Ta je on

08 - Ta je on

“Ta je on” je poezija pišena do Antonija Sammartina.
Stvara lipa do ove kandzune je ke kada počme se ne nade ko je “on”. Se govore do sve škodi ke čini kada doje oš do svihi maldicjuni ke mu hitaju čeljade do grada… Samo nazjad se razumi ko je on, ta vrliz: faunj!

Riče
Nikor ga ne zove, ma nas doje natj
oš mu se ne noči, sve ma obatj.

Ga čuješ ruvami, zgora titi,
do jutrim fino večer te siti.

Mu hitamo maldicijune,
upije pur dan do Šendzijune.

Zatvor vraca, funeštru oš lodžu,
ke ta če si poni pur tvoju sedžu!

Koko godišt ima numimo reč,
samo ga ne tijemo čut več.

Ma se ne straši nit se sramolji,
se mblide ke on je nazbolji.

Mu hitamo maldicijune,
upije pur dan do Šendzijune.

Zatvor vraca, funeštru oš lodžu,
ke ta če si poni pur tvoju sedžu!

Govoru čeljade, one veče stare,
ke ta če si nosi sekolike stvare.

Nije se naučija lipo govorat,
kano na tovar umi samo rovat.

Mu hitamo maldicijune,
upije pur dan do Šendzijune.

Zatvor vraca, funeštru oš lodžu,
ke ta če si poni pur tvoju sedžu!

Saki misec ga moreš vit,
doma, van, na tjac, po sutit.

Jenara, dučembra, agušta ol džunj,
oto je on, se zove: FAUNJ!

Zahualimo

Riče iz poezije “Ta je on”, Antonio Sammartino
Muzika: KroaTarantata

Francesca Sammartino: Vuča
Giulia Sammartino: Vuča
Gianluca Miletti: Tamburel – Vuča
Simone Sammartino: Bufu
David De Leo: Kitara
Martina Blascetta: Flaut
Lorenzo Blascetta: Fizarmonika – Vuča
Stefano Blascetta: Bas
Marco Blascetta: Kitara – Vuča
Andreas Karall: Perkusijune

09 - Bombinič

09 - Bombinič
Riče oš muzika jesu Paskuala Papiča, iz Kruča. Se more mislit ke je jena kandzuna ke se kanda dicami za hi činit spat, ma nije samo to. Je jena kandzuna ke ma te činit ustat, ke ma ti smobit dušu. Riče povidaju do svita, do kada Bog je niknija fino dane do danas, do našoga svita di surtiljaju još stvare zale oš čeljade se ne hoču dobro. Na cilu kandzunu Bog se ziblja nak ke more spat slako, e kako more spat još Bombinič na ovi naš svit? Nazjad se moli Boga jerke ma se sprobudit: je još čuda za činit!
Riče
Koko godišta jesu prol
ke naš Bog je se skinija dol!
Je se čija ljud, je vrga oč,
je se zbilila cila noč.
Ishodu čeljade simo oš tamo,
slušaju kandat “Alleluja”.

Zasp, dite, zasp, dite,
zasp, dite, zasp slako,
ke te teplu na bešča oš na krava,
ke te teplu na bešča oš na krava.

Ona zdvizda ke ima rep
nosi čeljade napri tebe.
Nike su crne, nike su bile,
nike su saniče, nike su gnjile.
Teču čeljade simo oš tamo,
ko nosi zlato ko nosi slamu.

Zasp, dite, ….

Ti si reka ke one brižne
di je tvoj svit jesu semaj prve.
Zgora svita, svita naš
je semaj pri ko ima grašu.
Je semaj tako, kako biše,
umire do glada ko nima nišče.

Zasp, dite, …

Si ljubiš drugihi kano tebe,
moreš dotj di je moj nebo.
El Salvador, Afganistan,
dol di je Libano oš Iran,
ubilju čeljade dom u tebe,
metaju bome gor na nebo.

Zasp, dite, …

Deset godišta jesu prol
ke di je grota je pukla na boma.
Sinoč di je grota je pukla ope boma,
nisu pol čeljade, čeljade doma,
su umbral dica, žene oš ljude,
koko čmo plakat još ovi dug?

Sprobudi se, dite, sprobudi se, dite,
sprobudi se, dite, sprobudi se sada!
Ke zgora svita je čuda što činit, 
ke zgora svita je čuda što činit!

Zahvalnice
Riče: Pasquale Papiccio
Muzika: Pasquale Papiccio – KroaTarantata

Francesca Sammartino: Vuča
Giulia Sammartino: Vuča
Gianluca Miletti: Tamora – Vuča
Simone Sammartino: Bufu
David De Leo: Kitara 
Martina Blascetta: Flaut
Lorenzo Blascetta: Fizarmonika – Vuča
Stefano Blascetta: Slide guitar
Marco Blascetta: Kitara – Kondrabas – Vuča
Andreas Karall: Perkusijune

10 - Fate do sakoga dana

10 - Fate do sakoga dana
Tešt do “Fate do sakoga dana” je do jene poezije do Antonija Sammartina. Je jena kandzuna za se smijat, erke govore do stvari ke činu oš govoru nike čeljade iz Mundimitra ke sekolike poznaju dobro.
Riče
Na Cumbatur ol Prstamandžeja
moreš vit na Milj ol na Andžeja.

Koji “telenjorand”, koji “teletual”,
ma mangu jena nije ugual.

Sve znadu: ko je proša, ko je doša,
na žena, na kučak ol na kokoša.

Pa kada stoju ramaj za nganat,
se sprobudu ter počmu se karat.

Keja, keja, keja, eja oš Ndreja,
onimi je bolje njim čini dva kafeja.

“Muč ti, ke mam govora ja!”
Su počel na traskurac one dva.

Semaj koji novi radžunamend
eš “Nemo se šalit mangu pe nijend!”

Oni veče feram se hoče dvinit:
“Vi s menom nimate što činit!”

A podne vi “Čifar” mi išče karamele…
Vre, ke imam prond moje takunele!

Keja, keja, keja,…

Hi čuješ govorat, smijat, se lipit
oš nove riče se moreš naučit.

Lipo oš grubo, sekoliko čujemo
e “Mamo se akapi kada govoremo!”

Keja, keja, keja, …

Zahualimo

Riče iz poezje “Fate do sakoga dana”, Antonio Sammartino
Muzika: KroaTarantata

Francesca Sammartino: Vuča
Giulia Sammartino: Vuča
Gianluca Miletti: Tamburel – Kaštanjole,
Simone Sammartino: Bufu
David De Leo: Kitara
Martina Blascetta: Flaut
Lorenzo Blascetta: Fizarmonika – Vuča
Stefano Blascetta: Bas
Marco Blascetta: Kitara – Buzuki – Vuča
Andreas Karall: Perkusijune

11 - Lipa Mara (live na tjac)

11 - Lipa Mara (live na tjac)

Ova versijuna do Lipe Mare je bila redžištrana na tjac u Mundimitar za “Lipa Mara flash mob”, jena evend ke je bija na lito 2018.
Bihu sve čeljade do grada: dica, mblade, stare oš je bila kandana samo s vučami, kako su semaj činil čeljade. Riče jesu one ke su rival nami; se ne nade si su semaj bil ove, erke more bit ke nike toca do kandzune su se zgubil s vrimenem.

Ova je kandzuna veče stara do naše tradicijune. Se nahoda di su stare “dokumende” ke govoru do nas, kano “Lettere” (1853) Giovanni de Rubertisa, “Le colonie serbocroate nell’Italia Meridionale” (1911) Milana Rešetara oš “Canti popolari delle colonie slavo-molisane” (1957) Alberta Ciresa.
Cirese vrže “Lipa Mara” ume onihi “Canti Karlovačani – Kandzune za Karloviča”, ke govoru do kralja kroati Ivan Karlovič. Antropolog za činit ove študije je gleda teg Frana Kurelaca ke se zove “Jačke” (1881), di se govore do kandzuni iz Gradišča, oš je pur fat do Mare oš Ivana

Riče
Lipa Mara, homo u ružice.
Neču ke neču, se strašim do Karloviče!

Prvu ružicu ke se ju nabrala
se ju ponila nasri nambri moru.

Kako se šuši ružica nambri moru,
nako se šuši srce Ivanjolu.

Sestre ti nosu mbriže na rukave,
bratja ti nosu perja na klobuke.

Šurle noge, bičve tafatane,
sestre ti nosu mbriže na rukave.
Sestre ti nosu mbriže na rukave,
bratja ti nosu perja na klobuke.

Zahualimo

Riče: Tradicjonale
Muzika: Tradicjonala
Bartolino Adamo – Bartolino Clara – Beata – Bergantino Marco – Blascetta Lorenzo – Blascetta Marco – Blascetta Martina –  Caruso Albina – Caruso Angelina – Caruso Graziella – Caruso Stefano – Ciccarone Leonardo – Cocciolillo Maria Alfonsina – Colapietro Lucia – Cordisco Maria – Cristina Clara – Cristina Paola – Cristini Katia – D’Ambrosio Giovanni – Daniele Giulio – Daniele Nicolina – Daniele Nina – De Leo David – Di Luca Veronica – Felice Roberta – Ferrara Maria – Franchitto Annamaria – Frani Angela – Frani Renzo – Gallo Annunziatina – Giorgetta Ada – Giorgetta Angelo – Giorgetta Donatella – Giorgetta Fabiana – Giorgetta Floriano – Giorgetta Floriano – Giorgetta Franco – Giorgetta Giada – Giorgetta Gina – Giorgetta Lucia – Giorgetta Mario – Giorgetta Michele – Giorgetta Milka – Giorgetta Paola – Giorgetta Rita – Giorgetta Stefano – Ientilucci Matteo – Iorio Fiorina – Iorio Giovanni – Liberatore Antonietta – Ljubić Sammartino Vesna – Masi Ettore – Matijević Maja – Matković Nikolina – Menna Davide – Menna Elia – Menna Francesco – Menna Gregorio – Menna Michelangelo – Miletti Franco – Miletti Gianluca – Miletti Serena – Mirco Nicoletta – Moldovan Ionela – Pasciullo Grazia – Petrelli Corrado – Petrelli Edoardo – Petrelli Rossella – Piccoli Concetta – Piccoli Enzo – Piccoli Giovanni – Piccoli Grazia – Pollace Sara – Ricci Daniela – Ricciuti Gabriella – Romagnoli Antonina – Romagnoli Bruno – Romagnoli Concetta – Romagnoli Concetta – Romagnoli Ilde – Romagnoli Maria – Romagnoli Ortensia – Rulli Franca – Sammartino Antonio – Sammartino Francesca – Sammartino Giovanni – Sammartino Giulia – Sammartino Sergio – Sammartino Simone – Sansone Francesca – Schiopu Alex – Silvestri Pina – Straniero Gaia – Talia Michela: Vuča
De Lellis Christian – Karall Andreas: Teknike
Grilli Cristiana Lucia – Toscani Francesco: Video

produced by KroaTarantata

recorded @ Mundimitar (Pikriž) Studios, Montemitro
Meidling Studios, Vienna
Krawall Studios, Großwarasdorf
Blaš Studios, Mali Borištof
Pinknoise, Kirchschlag

recorded by Christian de Lellis, Andreas Karall, Marco Blascetta
violin recorded at Pinknoise Studio by Thomas Eitel

mixed by Marco Blascetta, Andreas Karall, Lorenzo Blascetta
edited by Marco Blascetta, Christian de Lellis, Christoph Halper
mastered by Horst Pfaffelmayer
design by Phillip Hauck-Tyran